KAKO OMEJEVANJE SVOBODE USTAVLJANJA ZARADI VARSTVA UPNIKOV ALI ZAŠČITE DELAVCEV RAZLAGA PRAVO EU?

 Avtorica: Nastja Gonza

UVOD 

Notranji trg Evropske unije je enotni trg, ki sledi politiki povezovanja posameznih trgov držav članic EU v skupni, enotni trg brez notranjih meja. Zajema svoboščine, te pa posamezne pravice, ki sledijo načelu prostega pretoka brez ovir. Gre za rezultat dolgotrajnega in vztrajnega razvijanja skupnega trga ter močne želje po vedno tesnejši povezanosti držav članic EU med seboj, ki subjektom znotraj EU zagotavlja široko paleto pravic in svoboščin[1].

Temelj enotnega trga so t. i. štiri svoboščine, zapisane v Pogodbi EU (PEU)[2]: prosti pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala. PEU tudi pooblašča institucije EU za sprejemanje predpisov, uredb, direktiv ter odločb in sklepov, ki presegajo nacionalno zakonodajo in so zavezujoči za nacionalne organe. Evropska komisija ima pomembno vlogo pri pripravi predlogov zakonodaje EU, uveljavljanju pogodb EU in zagotavljanju, da posamezniki, državni organi in druge institucije EU zakonodajo EU v vseh državah izvajajo dosledno.[3]

Poseben vidik prostega pretoka kapitala je svoboda ustanavljanja. To bi zaradi nepogrešljivosti za razvoj gospodarstva lahko opredelili kot načelo (načelo svobode ustanavljanja), saj je temelj mobilnosti na področju prava družb in gospodarskega prava. Bistvo tega načela je svobodna ustanovitev gospodarskega subjekta in olajšanje čezmejnega poslovanja v evropskem gospodarskem prostoru brez diskriminacije ter omejitev, ki niso objektivno utemeljene.[4]

Zaradi prostega pretoka znotraj notranjega trga in svobode ustanavljanja kot temelja za čezmejno delovanje imajo ustanovitelji družbe pri izbiri države, v kateri bodo družbo ustanovili, veliko možnosti. Izberejo lahko državo, v kateri živijo, v vse več primerih pa se odločajo tudi za ustanovitev družbe v drugih državah članicah, torej na tujih trgih, kjer iščejo ugodnejše razmere in politiko za svoje uspešno poslovanje. Liberalizacija je omogočila čezmejno delovanje tudi že obstoječim gospodarskim družbam s širitvijo poslovanja na tuje trge. V skladu s tem lahko osebe v tuji državi na primer ustanovijo hčerinsko družbo, podružnico ali prenesejo sedež družbe.[5]

Pri obravnavanju varstva upnikov in delavec ne smemo zanemariti Direktive 2019/2121, ki je poleg normativne urejenosti korporacijskopravnih institutov čezmejnih operacij gospodarskih družb zagotovila tudi harmonizacijo materialnih pravil za zaščito pravic upnikov, zaposlenih in imetnikov deležev, s čimer se zagotavlja tudi večja pravna varnost pri čezmejnih preoblikovanjih, združitvah in delitvah gospodarskih družb.[6]

Pri vprašanju svobode ustanovitve in čezmejnem preoblikovanju je pomembno pozornost nameniti varstvu upnikov in delavcev. Varstvo upnikov in delavcev je bil namreč pogosto razlog, na katerega so države članice opirale omejitve svobode ustanavljanja.

V nadaljevanju naloge bom predstavila nekaj sodne prakse Sodišča EU, ki se je vsaj posredno nanašala na varstvo upnikov in delavcev.

SODNA PRAKSA 

Segers (1986)

Najstarejši predstavljeni primer v tej nalogi je zadeva Segers, pri čemer se ta zadeva dotika le vprašanja obravnave in varstva delavcev.

Zakonca Segers sta imela vsak polovični delež v angleški družbi, ki je imela hčerinsko družbo na Nizozemskem, kjer so se izvrševale tudi praktično vse poslovne aktivnosti. G. Segers se je kot direktor angleške družbe želel vključiti v zdravstveno zavarovanje na Nizozemskem, vendar so nizozemski oblastni organi njegov zahtevek zavrnili.[7]

Sodišče EU je v tej zadevi dne 10. julija 1986 odločilo, da določbe 49. in 54. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU)[8] prepovedujejo oblastem držav članic izključitev direktorjev družb iz sheme zdravstvenega zavarovanja samo zaradi tega, ker je bila ta družba ustanovljena v drugi državi članici, kjer ima prav tako svoj statutarni sedež, četudi v matični državi članici ne opravlja nikakršnih poslovnih aktivnosti. Družbe, ustanovljene v skladu s pravom druge države članice, je namreč treba obravnavati enako kot domače družbe, torej morajo imeti tudi delavci družbe iz druge države članice pravico vključiti se v shemo zdravstvenega zavarovanja domače države članice (gostiteljice). Diskriminacija delavcev v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem bi pomenila posredno omejitev pravice do svobodnega ustanavljanja družb iz drugih držav članic. Sodišče EU je v tej zadevi prav tako sprejelo stališče, da je za uporabo določb o pravici do prostega ustanavljanja zadostna zveza s pravom ustanovitve podana z lokacijo statutarnega sedeža v matični državi članici, čeprav družba v tej državi ne opravlja nikakršnih poslovnih aktivnosti.[9]

Centros (1999)

Zadeva Centros se (nasprotno kot zadeva Segers, ki se nanaša le na delavce) nanaša le na varstvo upnikov.

Danski par je nameraval ustanoviti majhno podjetje na Danskem. Ker se je nameraval izogniti zahtevam glede minimalnega kapitala na Danskem, je ustanovil d.o.o. v Angliji, kjer minimalni kapital ni bil potreben, in želel registrirati podružnico na Danskem, vendar je Danska zavrnila registracijo podružnice.[10]

Sodišče EU je dne 9. marca 1999 odločilo in v sodbi pojasnilo, da ukrep zavrnitve vpisa podružnice v register države članice priselitve dejanskega sedeža družbe, čeprav se je z njim zasledoval cilj varstva upnikov angleške družbe, prav tako ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih bi ga bilo mogoče upravičiti – danski upniki družbe, ki bi imela statutarni sedež v Združenem kraljestvu in bi tam tudi opravljala del svoje poslovne aktivnosti, namreč ne bi bili nič manj izpostavljeni tveganju. Po mnenju Sodišča EU je za dosego tega cilja mogoče sprejeti ukrepe, ki so milejši ali manj posegajo v temeljne svoboščine prava EU.[11]

Sodišče EU v zadevi Centros varstva upnikov ni priznalo kot primernega cilja za omejitev svobode ustanavljanja v takšnih primerih.

Überseering (2002) 

Zadev Überseering zadeva tako na varstvo upnikov kot delavcev kot razlog za omejevanje svobode ustanavljanja.

Nizozemska družba Überseering BV je v Nemčiji pridobila poslovni prostor in tam sklenila pogodbo z nemško gradbeno družbo, ki ni izpolnila svoje obveznosti. Zoper gradbeno družbo je družba Überseering uveljavljala škodo pred nemškim sodiščem, vendar družba ni mogla sprožiti sodnih postopkov za zaščito svojih pravic, saj v Nemčiji ni imela pravne sposobnosti, ker je bila ustanovljena na Nizozemskem (čeprav je imela dejanski sedež v Nemčiji in so vse delnice te družbe pripadale nemškim državljanom).[12] Po nemškem pravu bi se morala namreč družba Überseering BV v Nemčiji ponovno ustanoviti, s čimer bi bilo zagotovljeno varstvo interesov upnikov družbe (zagotovitev in ohranjanje osnovnega kapitala), manjšinskih družbenikov in delavcev.[13]

O tem primeru je Sodišče EU odločilo 5. novembra 2002, pri čemer je jasno razmejilo vprašanje izselitve dejanskega sedeža družbe od vprašanja priselitve dejanskega sedeža družbe in potrdilo svojo odločitev v zadevi Daily Mail.[14]

V takih okoliščinah, kot je šlo v tej zadevi, pomeni zavrnitev priznanja pravne subjektivitete družbe, če se ta v Nemčiji ne ustanovi ponovno, omejitev pravice do svobodnega ustanavljanja. Cilji, kot so varstvo interesov upnikov, manjšinskih družbenikov, delavcev in davčnih oblasti, ne morejo upravičiti zanikanja pravne subjektivitete in procesne sposobnosti za družbo, ki je bila veljavno ustanovljena v drugi državi članici, kjer ima svoj statutarni sedež.[15]

V tej zadevi je Sodišče EU torej izrazilo stališče, da varstvo upnikov in varstvo delavcev ne moreta upravičiti zanikanja pravne subjektivitete družbe, ki ima statuarni sedež v drugi državi članici.

Inspire Art (2003)

Tudi zadeva Inspire Art se nanaša tako na varstvo upnikov kot tudi varstvo delavcev.

Družba Inspire Art je bila ustanovljena v Angliji in je imela podružnico na Nizozemskem. Nizozemska je uveljavila Zakon o formalno tujih družbah, da bi preprečila psevdo-tujim družbam, da bi se preselile v državo. Zakon je določal, da morajo biti družbe, ustanovljene v skladu s tujim pravom, ki poslujejo na Nizozemskem in nimajo resnične povezave z državo ustanovitve, registrirane kot »formalno tuje družbe« in morajo izpolnjevati minimalne kapitalske zahteve. Za opustitev te zahteve je bila zagrožena solidarna odgovornost poslovodstva družbe. Ustanovitelj družbe Inspire Art te ni hotel registrirati kot »formalno tuje družbe«, saj te zahteve niso bile v skladu s svobodo ustanavljanja.[16] Sodba Sodišča EU v zadevi Inspire Art z dne 30. septembra 2003 je potrdila odločbi Sodišča EU v zadevah Centros in Überseering. [17]

Cilje, ki naj bi jih Nizozemska zasledovala z obravnavano ureditvijo - varstvo upnikov, davčnih interesov, pravnega prometa in preprečevanje nedopustnega uresničevanja svobode ustanavljanja -, je Sodišče EU presojalo tudi z vidika njihove upravičenosti zaradi nujnih razlogov splošnega interesa. Z vidika varstva upnikov je sprejelo stališče, da družba Inspire Art Ltd v pravnem prometu nastopa kot angleška družba, zato so njeni upniki seznanjeni s tem, da zanjo ne veljajo določila nizozemskega prava.[18]

Glede čezmejnega prenosa statutarnega sedeža družbe v državah članicah je Sodišče EU ob načelni zapovedi dopuščanja te transakcije vnaprej predvidelo dve dopustni omejitvi, in sicer: (1) matična država članica lahko omejuje čezmejni prenos statutarnega sedeža družbe, če je to upravičeno z nujnimi razlogi v splošnem interesu (kot so npr. varstvo upnikov, delavcev, manjšinskih družbenikov, davčnih interesov in pravnega prometa), in (2) čezmejni prenos statutarnega sedeža družbe je dopusten le v primeru, če je dopusten po pravu države članice gostiteljice.[19]

S to odločitvijo je torej Sodišče EU varstvo upnikov in varstvo delavcev kot razloga v splošnem interesu določilo za eno od izjem, ko lahko matična država članica omejuje čezmejni prenos statutarnega sedeža.

Zadeva Polbud (2017)

Družba Polbud, s sedežem na Poljskem, je nameravala svoj statutarni sedež prenesti v Liksemburg, ne da bi izgubila svojo pravno osebnost. Ime družbe se je spremenilo in Consoil Geotechnik je bila že vpisana v register v Luksemburgu, zato bi morala družba v likvidacijo na Poljskem, in se v Luksemburku na novo ustanoviti, kar pa predvideva uničenje podjema in družbi (začasno) preprečuje prisotnost na trgu (npr. zamujene priložnosti). O predlogu je Sodišče EU odločilo 25. oktobra 2017.[20]

Omejitev svobode ustanavljanja je lahko dopustna, če je upravičena z nujnimi razlogi v splošnem interesu, je primerna za dosego postavljenega cilja in ne presega tistega, kar je nujno za uresničitev tega cilja. V tem primeru se je omejitev upravičevala s ciljem varstva upnikov, manjšinskih družbenikov in delavcev družbe, ki je prenesla svoj sedež v drugo državo članico. Varovanje teh kategorij štejemo med nujne razloge v splošnem interesu, vendar pa obravnavana omejitev svobode ustanavljanja ni primerna za dosego postavljenega cilja in presega tisto, kar bi bilo nujno potrebno za uresničitev varstva interesov ogroženih deležnikov. V poljski ureditvi je namreč zahteva po izvedbi likvidacije predvidena za vsak primer čezmejnega prenosa sedeža, ne glede na to, ali so v določeni zadevi dejansko prizadeti interesi upnikov, manjšinskih družbenikov ali delavcev. Sodišče EU je primeroma navedlo, da bi se lahko na primer za varovanje upnikov dopustil manj omejujoč ukrep zagotovitve bančne garancije. Prav tako obveznost izvedbe likvidacijskega postopka ni ustrezen ukrep za preprečevanje zlorab, saj je predvidena v vseh primerih, čeprav ustanovitev statutarnega ali dejanskega sedeža družbe v določeni državi članici z namenom uporabe ugodnejše zakonodaje sama po sebi še ne pomeni zlorabe. Obravnavani ukrep izvedbe likvidacije v vseh primerih prenosa statutarnega sedeža družbe vzpostavlja splošno domnevo o obstoju zlorabe, zato je Sodišče EU zaključilo, da takšna ureditev ni sorazmerna.[21]

Sodišče EU je tako v obravnavani zadevi pojasnilo, da je varstvo upnikov lahko zagotovljeno na način, ki ne omejuje svobode ustanavljanja, zato ukrep ne prestane testa sorazmernosti.

ZAKLJUČEK

Varstvo upnikov in delavcev (tudi varstvo manjšinjskih družbenikov) je bilo v zadnjih petdesetih letih večkrat pred Sodiščem EU uveljavljano kot zakonit cilj, ki skladno z Gebhardovim testom upravičuje omejitev svobode ustanavljanja.

Sodišče EU je v zadevi Segers pojasnilo, da diskriminacija delavcev posredno omejuje svobodo ustanavaljanja in je nedovoljena.

V zadevi Centros je Sodišče EU pojasnilo, da varstvo upnikov ni zadosten razlog za omejitev svobode ustanavljanja, pri čemer se je zadeva nanašala na zavrnitev registriranja podružnice, v zadevi Pobud pa, da je varstvo upnikov lahko zagotovljeno na način, ki ne omejuje svobode ustanavljanja, zato ukrep ne prestane testa sorazmernosti.

Nenazadnje, Sodišče EU je v zadevi Überseering pojasnilo, da varstvo upnikov in varstvo delavcev ne moreta upravičiti zanikanja pravne subjektivitete družbe, ki ima statuarni sedež v drugi državi članici, pri čemer pa je v zadevi Inspire Art posanilo, da varstvo upnikov in varstvo delavcev kot razloga v splošnem interesu določilo za eno od izjem, ko lahko matična država članica omejuje čezmejni prenos statutarnega sedeža.

VIRI

ZAKONODAJA

-          Prečiščena različica Pogodbe o Evropski uniji, UL C 202, 7.6.2016, str. 1–388 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV).

-          Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C 202, 7.6.2016, str. 1–388 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV).

SODNA PRAKSA

-          Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 10. julija 1986, D. H. M. Segers proti Bestuur van de Bedrijfsvereniging voor Bank- en Verzekeringswezen, Groothandel en Vrije Beroepen. Predlog za sprejetje predhodne odločbe: Centrale Raad van Beroep - Nizozemska.

-          Sodba Sodišča z dne 9. marca 1999, Centros Ltd proti Erhvervs- og Selskabsstyrelsen, Predlog za sprejetje predhodne odločbe: Højesteret - Danska.

-          Sodba Sodišča z dne 5. novembra 2002, Überseering BV proti Nordic Construction Company Baumanagement GmbH (NCC), Predlog za sprejetje predhodne odločbe: Bundesgerichtshof - Nemčija.

-          Kamer van Koophandel en Fabrieken voor Amsterdam v Inspire Art Ltd., Judgment of the Court of 30 September 2003, Reference for a preliminary ruling: Kantongerecht te Amsterdam – Netherlands.

-          Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 25. oktobra 2017, Postopek na predlog Polbud – Wykonawstwo sp. z o.o., Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Najwyższy.

ČLANKI

-          Kotnik Maja, Štrukelj Teja, Svoboda ustanavljanja v povezavi s čezmejnim prenosom statutarnega sedeža družb v EU in vpliv zadeve Polbud, Podjetje in delo, št. 2, 2021, str. 228. 

-          Prelič, Saša, Prostor, Jerneja (2015). Čezmejna mobilnost gospodarskih družb v Evropski uniji. Zbornik Pravnog fakulteta Sveučilišta u Rijeci, št. 1, str. 259 in 260. Dostopno na: https://hrcak.srce.hr/file/208280 (11.4.2025).

-          Prostor Jerneja, Sodišče EU o prenosu statutarnega sedeža družbe – od zadeve Cartesio do zadeve Polbud, Podjetje in delo, št. 1, 2019, str. 3.

-          Prostor Jerneja, Starejša sodna praksa Sodišča EU o svobodi ustanavljanja, Podjetje in delo, št. 5, 2018, str. 786.

-          Zupančič Petra, Varstvo pravic delavcev pri čezmejnih preoblikovanjih, združitvah in delitvah gospodarskih družb, Podjetje in delo, št. 2, 2023, str. 248.

SPLETNI VIRI

-          ESA, Internal Market: the Four Freedoms and the EEA, dostopno na: http://www.eftasurv.int/internal-market-affairs/fields-of work/capital/establishment/ (11.4.2025).

-          Evropska komisija, Notranji trg: Od krize do priložnosti – za blaginjo državljanov in podjetij, 2014, str. 3.

[1] Kotnik Maja, Štrukelj Teja, Svoboda ustanavljanja v povezavi s čezmejnim prenosom statutarnega sedeža družb v EU in vpliv zadeve Polbud, Podjetje in delo, št. 2, 2021, str. 228.

[2] Prečiščena različica Pogodbe o Evropski uniji, UL C 202, 7.6.2016, str. 1–388 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV).

[3] Evropska komisija, Notranji trg: Od krize do priložnosti – za blaginjo državljanov in podjetij, 2014, str. 3.

[4] ESA, Internal Market: the Four Freedoms and the EEA, dostopno na: http://www.eftasurv.int/internal-market-affairs/fields-of-work/capital/establishment/ (11.4.2025).

[5] Prelič, Saša, Prostor, Jerneja (2015). Čezmejna mobilnost gospodarskih družb v Evropski uniji. Zbornik Pravnog fakulteta Sveučilišta u Rijeci, št. 1, str. 259 in 260. Dostopno na: https://hrcak.srce.hr/file/208280 (11.4.2025).

[6] Zupančič Petra, Varstvo pravic delavcev pri čezmejnih preoblikovanjih, združitvah in delitvah gospodarskih družb, Podjetje in delo, št. 2, 2023, str. 248.

[7] Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 10. julija 1986, D. H. M. Segers proti Bestuur van de Bedrijfsvereniging voor Bank- en Verzekeringswezen, Groothandel en Vrije Beroepen. Predlog za sprejetje predhodne odločbe: Centrale Raad van Beroep - Nizozemska.

[8] Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C 202, 7.6.2016, str. 1–388 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV).

[9] Prostor Jerneja, Starejša sodna praksa Sodišča EU o svobodi ustanavljanja, Podjetje in delo, št. 5, 2018, str. 786.

[10] Sodba Sodišča z dne 9. marca 1999, Centros Ltd proti Erhvervs- og Selskabsstyrelsen, Predlog za sprejetje predhodne odločbe: Højesteret - Danska.

[11] Prostor Jerneja, Starejša sodna praksa Sodišča EU o svobodi ustanavljanja, Podjetje in delo, št. 5, 2018, str. 786.

[12] Sodba Sodišča z dne 5. novembra 2002, Überseering BV proti Nordic Construction Company Baumanagement GmbH (NCC), Predlog za sprejetje predhodne odločbe: Bundesgerichtshof - Nemčija.

[13] Prostor Jerneja, Starejša sodna praksa Sodišča EU o svobodi ustanavljanja, Podjetje in delo, št. 5, 2018, str. 786.

[14] Ibidem.

[15] Ibidem.

[16] Kamer van Koophandel en Fabrieken voor Amsterdam v Inspire Art Ltd., Judgment of the Court of 30 September 2003, Reference for a preliminary ruling: Kantongerecht te Amsterdam - Netherlands.

[17] Prostor Jerneja, Starejša sodna praksa Sodišča EU o svobodi ustanavljanja, Podjetje in delo, št. 5, 2018, str. 786.

[18] Ibidem.

[19] Ibidem.

[20] Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 25. oktobra 2017, Postopek na predlog Polbud – Wykonawstwo sp. z o.o., Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Najwyższy.

[21] Prostor Jerneja, Sodišče EU o prenosu statutarnega sedeža družbe – od zadeve Cartesio do zadeve Polbud, Podjetje in delo, št. 1, 2019, str. 3.