Avtorica: Tina Hrastenšek
Primer Daily Mail and General Trust plc proti HM Treasury (C-81/87) je ena izmed prvih in ključnih sodb, ki je obravnavala vprašanje svobode ustanavljanja podjetij oz. prenosa sedeža znotraj Evropske unije.
Podjetje Daily Mail je bilo ustanovljeno v Združenem kraljestvu (tam je imelo svoj dejanski in statutarni sedež), svoj dejanski sedež (t.j. poslovodstvo družbe, torej kraj, kjer so se sprejemale ključne poslovne odločitve) pa je želelo preseliti na Nizozemsko.
Razlog za preselitev dejanskega sedeža je bil izogib plačilu davka od dobička pravnih oseb v Združenem kraljestvu. Družba je želela prodati del svojega premoženja in izkupiček od te prodaje uporabiti za odkup lastnih delnic. Za takšno prodajo bi v Združenem kraljestvu morali plačati davek. Če bi preselili svoj dejanski sedež, bi postali zavezanci za plačilo dohodkov od pravnih oseb na Nizozemskem, vendar le od trenutka, ko bi imeli svoj dejanski sedež na Nizozemskem. Tako davka od dobička pravnih oseb ne bi plačali v Združenem kraljestvu.
Zakonodaja, ki je veljala v Združenem kraljestvu, je zahtevala, da družbe, ki naj ne bi bile več davčni rezidenti, pridobijo dovoljenje ministrstva za finance. Po dolgih pogajanjih med družbo in ministrstvom za finance je ministrstvo predlagalo, da naj družba proda vsaj del svojega premoženja preden preseli svoj dejanski sedež na Nizozemsko.
Na Sodišče EU se je naslovilo več vprašanj, eno izmed pomembnih pa je bilo tudi, ali lahko država, v kateri je bilo podjetje ustanovljeno, prepove da bi podjetje preselilo svoj (dejanski) sedež. Vendar prepove v primeru, če je razlog za preselitev izogib plačilu davka na dobiček (ki je že nastal) in tudi, če bi se podjetje s tem, ko bi preselilo svoj sedež, izognilo plačilu davka, ki bi nastal, če bi podjetje ostalo v prvotni državi in dejanskega sedeža ne bi selilo (torej nek bodoči davek).
Sodišče EU je razsodilo v korist Združenega kraljestva in odločilo, da v obstoječem pravu ni določb, ki bi podjetjem izrecno zagotavljale pravico do prenosa dejanskega sedeža v drugo državo članico brez soglasja matične države. Sodišče je tudi poudarilo, da so države članice pristojne urejati nacionalno zakonodajo glede prenosov sedeža podjetij, in da je izdaja soglasja pristojnega organa primeren, zakonit in sorazmeren ukrep, saj je Združeno kraljestvo branilo cilj porazdelitve davčnega bremena. Sodba je torej potrdila, da imajo matične države pravico omejevati prenos dejanskega sedeža podjetja.
To je bila ena izmed prvih odmevnejših sodb na tem področju in je bila dokaj stroga. Kasnejše sodbe kot so Centros, Überseering in Inspire Art, so ta pristop omilile in razširile razlago pravice do svobode ustanavljanja. Novejši primer Polbud iz leta 2017 (dejansko stanje je sicer različno, saj je pri primeru Polbud družba želela preseliti svoj statutarni sedež iz Poljske na Nizozemsko), pa je potrdil, da imajo podjetja pravico preseliti svoj statutarni sedež iz ene države članice v drugo, v kolikor to dopušča pravo ciljne države.
Comments