Zadeva "Centros"

Avtorica: Tjaša Kotnik

Zadeva Centros je primer, v katerem sta danska zakonca nameravala ustanoviti majhno “podjetje” na Danskem. Ker sta želela pri svojem začetku oziroma ustanovitvi “podjetja” zapraviti, kar se da najmanj denarja, sta raje ustanovila družbo v Angliji, kjer ni potrebno na začetku vložiti začetnega denarja (osnovnega kapitala). Na Danskem sta odprla podružnico te družbe. Ker je njuna družba v resnici poslovala samo na Danskem, v Združenem kraljestvu pa bila samo za “okras” oz. je tam bila samo ustanovljena, je Danska želela preprečiti registracijo podružnice, ker naj bi bila škodljiva. Danske oblasti so zato želele, da družbo registrirata na Danskem.

Zadeva je prišla v reševanje Sodišča EU. To je odločilo, da je imel danski par pravico svobodno ustanoviti družbo ter jo registrirati v Združenem kraljestvu, čeprav sta se s tem želela izogniti plačilu začetnega kapitala. V Združenem kraljestvu namreč ne poznajo instituta osnovnega kapitala za ustanovitev družbe. To omogoča, da osebe lažje registrirajo družbe. Po mnenju sodišča je to, da se družba giblje, ‘’definicija’’ svobode ustanavljanja. Prav tako ni nobene razlike z vidika upnikov, če je družba ustanovljena v Združenem kraljestvu, posluje pa le na Danskem. Torej svoboda ustanavljanja v Združenem kraljestvu daje družbi pravico, da ustanovi podružnico kjerkoli na območju EU.

V zadevi Centros gre za prenos dejanskega sedeža oziroma natančneje priselitev dejanskega sedeža. Zadevo presojamo z vidika ciljne države članice, v katero se dejanski sedež seli.

Danska je namreč zavrnila registracijo podružnice, saj naj bi po njihovem mnenju ustanovitev take podružnice bila škodljiva. Prav tako naj bi bil po njihovem mnenju potreben minimalni osnovni kapital za zagotovitev varstva upnikov, na kar je sodišče EU sklenilo, da to ni razlog, zaradi katerega bi lahko omejili svobodo ustanavljanja.

Sodišče EU je v drugi zadevi (zadevi Überseering) odločilo, da ko je družba enkrat ustanovljena v katerikoli državi članici po kateremkoli pravu, ima pravico biti in nastopati v sodnih postopkih in priznavati jo mora vsaka ciljna država članica (država, v katero se želi družba preseliti). To se tudi nanaša na vprašanja v zadevi Centros. Torej bi Danska kot ciljna država morala priznavati ustanovitev družbe v Združenem kraljestvu in dovoliti ustanovitev podružnice pri njej, kar pa ni storila. Vsaka ciljna država mora namreč tolerirati družbe iz drugih držav članic. Edina, ki bi lahko preprečila izkoriščanje tega, da se izogneš nekim predpisom, potem pa posluješ na Danskem, je  matična država članica, torej Združeno kraljestvo, ne pa ciljna država.