Avtorici: Jasmina Kolar in Barbara Kitak
Ljudje se za opravljanje pridobitne dejavnosti združujejo oz. organizirajo na različne načine, vse od samostojnih podjetnikov do delniških družb. Tej svobodi je namenjena tudi ureditev v EU, ki se uporablja v njenih državah članicah. Iz tega razloga je pomembno, kje ima pravna ali fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost, svoj sedež. Gospodarski subjekti, ustanovljeni oziroma registrirani v državah članicah, imajo namreč drugačen položaj kot gospodarski subjekti, ki niso ustanovljeni v državah članicah EU.
Razlog za razlikovanje je, da je EU za zagotavljanje prostega pretoka oseb, blaga, storitev in kapitala, uzakonila svobodo ustanavljanja. Svoboda ustanavljanja je tako pomembna, da je opredeljena že v 49. členu Pogodbe o delovanju EU (v nadaljevanju: PDEU), države članice pa jo lahko omejujejo le, kadar je to potrebno za zagotavljanje javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja. Prav tako so omejitve dopustne z namenom doseganja nekaterih nujnih opravičljivih ciljev, kot so varstvo delavcev, upnikov, davčne oblasti, manjšinskih družbenikov, okolja. Sodišče EU presoja, ali je takšna omejitev upravičena po metodi objektivnih upravičenj, katera temeljijo na štiristopenjskem (Gephardovem) testu. Pogoji, po katerih se presoja, ali je omejitev upravičena, so naslednji – ukrep ne sme biti diskriminatoren, za omejitev mora obstajati zakonit opravičljiv cilj, omejujoč ukrep mora biti ustrezen za dosego zastavljenega cilja in ukrep mora biti sorazmeren. Nadalje 54. člen PDEU določa, da se lahko kot sedež družbe oz. podjetja šteje statutarni sedež (država kjer je ustanovljena, ne glede na poslovanje) ali kraj, kjer ima družba oz. podjetje glavno upravo ali kjer je njen glavni kraj poslovanja. Za konkretizacijo določb PDEU o svobodi ustanavljanja pa je bilo sprejetih mnogo direktiv, za konkreten primer je pomembna 11. direktiva o razkritjih podružnic družb, za katere velja zakonodaja druge države.
Angleško podjetje Inspire Art Ltd je bilo ustanovljeno leta 2000, z namenom preprodaje umetniških predmetov. Podjetje je bilo registrirano in ustanovljeno v Angliji, poslovalo pa je izključno na Nizozemskem, kjer je želelo odpreti tudi podružnico. Nizozemski zakon – Zakon o formalno tujih družbah (v nadaljevanju WFBV) je določal, da morajo podružnice oz. tuja podjetja (tista, ki niso ustanovljena po nizozemskem pravu, izvajajo pa dejavnost na Nizozemskem) v svoje ime vnesti posebno oznako – »formalno tuje podjetje«, ter vplačati določen znesek kapitala. Predstavniki Inspire Art tega niso želeli storiti, saj so trdili, da takšna zahteva omejuje svobodo ustanavljanja, ki jim jo zagotavlja EU. Nizozemska pa je WFBV sprejela ravno z namenom, da bi družbe, ki so ustanovljene v drugih državah in nimajo poslovne povezave s to državo, razlikovala od tistih, ki so ustanovljene na Nizozemskem. Nizozemsko sodišče se je za odločitev v tem primeru obrnilo na Sodišče EU s predhodnim vprašanjem. Sodišče EU je temeljito preučilo posledice nizozemskega zakona, saj je nalagal podjetjem iz drugih držav članic dodatne pogoje, ki so drugačni kot jih predvideva EU. Sodišče je odločilo, da ureditev zakona, sicer po predmetu ureditve sovpada z 11. direktivo, a je odločilo, da se morajo taksativno našteti podatki, podvrženi dolžnosti razkritja v direktivi, razlagati restriktivno. Država lahko od tuje podružnice zahteva le tiste podatke, ki so predvideni v 11. direktivi. Pogoja, da morajo biti tuje podružnice posebej označene, direktiva ne predvideva, zato je ta del WFBV neskladen z zakonodajo EU. Ostalo je še vprašanje, ali je razlog za sprejem zakona takšen, da so omejitve svobode ustanavljana upravičene. Sodišče je utemeljilo, da razlogi za sprejem zakonodaje niso bistvenega pomena, važna je posledica. Dejstvo, da je WFBV zahteval, da podružnice izpolnjujejo pogoje (vložek osnovnega kapitala), kot jih zakonodaja predvideva za ustanovitev nizozemske družbe, posegajo v pravico drugih držav, da same določijo, katero podjetje bodo štele za svoje – po dejanskem ali statutarnem sedežu. Če je podjetje oz. družba ustanovljena po pravu ene države članice, veljajo zanjo statutarna pravila, ki jih določa tista država članica.
Sodišče EU je odločilo, da podjetje Inspire Art ne krši zakonodaje, in lahko, tako kot je, posluje s podružnico na Nizozemskem. Odločitev sodišča postavlja v ospredje svobodo ustanavljanja in restriktivno razlago omejitev, ki so dopustne. Ko je družba ustanovljena po pravu ene države članice, ima pravico delovati tudi v drugi državi članici, ki je ne sme omejevati bolj kot jo pravo EU ali bolj kot omejuje svoje družbe. Države pa si lahko same izberejo, katere družbe bodo štele za svoje: ali po kraju, kjer so ustanovljene, ali po kraju poslovanja.
Comments