Avtorica: Helena Šegula
Družba Sevic Systems AG je bila registrirana v Nemčiji in se je želela združiti z družbo Security Vision Concept SA, ki je bila registrirana v Luksemburgu. Nemško pravo je v nacionalnem predpisu, ki ureja preoblikovanje družb (Umwandlungsgesetz), omogočalo združitev brez likvidacije družbe, vendar obravnava le notranje združitve, to so združitve družb, ki so registrirane v Nemčiji, ne predvideva pa združitev s čezmejim elementom, torej z družbami, ki imajo sedež registriran v drugi državi. Nemško sodišče je zavrnilo vpis združitve v poslovni register, saj bi morali imeti obe družbi sedež v Nemčiji, da bi bila možna združitev s pripojitvijo, ki se opravi s prenosom premoženja ene družbe na drugo, obstoječo družbo. Družba Sevic Systems AG se je na to odločitev pritožila, saj gre za različno obravnavo domačih in tujih družb. Nemško sodišče je v postopku postavilo predhodno vprašanje, zato je primer prišel pred Sodišče EU. Pomembni vidiki iz zadeve SEVIC so: pojem čezmejna združitev, svoboda (čezmejnega) ustanavljanja podjetij in kršitev le-te, omejitve nacionalnega (nemškega) prava, izjeme, ki dopuščajo omejitev svobode, ter uskladitev zakonodaj držav članic EU.
Združitev je oblika materialnega statusnega preoblikovanja s povezovanjem pravno samostojnih družb v eno družbo in pomeni prenos vsega premoženja in obveznosti na prevzemno ali na novoustanovljeno družbo z učinkom univerzalne sukcesije, podlaga za tak prenos pa je en sam posel. V praksi je to bolj učinkovit in hitrejši prenos kot posamezen prenos pravic ter obveznosti. Družba v tem primeru preneha brez likvidacije, saj je za vsa pravna razmerja določen način prenosa, varovanje družbenikov prevzetih družb pa je zagotovljeno z udeležbo v članski strukturi prevzemne ali novoustanovljene družbe. Upniki nimajo možnosti, da bi vplivali na prenos premoženja, zato obstaja poseben režim priznanja odgovornosti prevzemne družbe, pravica upnikov zahtevati zavarovanje za obstoječe terjatve in specifična odškodninska odgovornost članov organov vodenja prevzete družbe za škodo, ki nastane zaradi združitve. V zadevi SEVIC gre vsebinsko za čezmejno združitev s priselitvijo v nemški pravni red v obliki pripojitve družbe Security Vision Concept SA iz Luksemburga k družbi Sevic Systems AG.
Evropska unija na podlagi dveh temeljnih pogodb (Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije) zasleduje cilj poenostavitve in uskladitve nacionalnih pravil vseh držav članic, to poskuša doseči z direktivami in uredbami. Na podlagi 49. in 54. člena Pogodbe o delovanju EU je podjetniška svoboda v okviru EU omogočena vsem subjektom. Podjetja imajo pravico, da se ustanovijo v katerikoli državi članici in tam opravljajo gospodarske dejavnosti, k temu pa spada tudi pravica do čezmejnih združitev. Omejitev, s katero se je v tem primeru srečala družba Sevic Systems AG, je nemški nacionalni zakon, ki ni konkretno predvideval čezmejnih združitev, zato je nemško sodišče zaradi pomanjkanja pravnih pravil tako združitev zavrnilo, saj niso analogno uporabili ureditve, ki je urejala združitev domačih družb. Sodišče EU je v postopku predhodnega vprašanja pojasnilo, da nemška omejitev krši svobodo ustanavljanja podjetij, saj bi taka prepoved preprečila izvajanje pravice čezmejnih združitev, ki je posebna oblika izvrševanja pravice do ustanavljanja, kar je pomembno za pravilno delovanje notranjega trga. Poleg tega gre za razlikovanje v obravnavi domačih ter tujih družb in države članice nimajo pravice posegati v svobodo ustanavljanja podjetij na podlagi tega dejstva. Sodišče EU je dopolnilo svoje stališče s priznanjem, da države članice lahko uvedejo omejitve, vendar le, če so potrebne za zaščito drugih pomembnih interesov, kot so zaščita upnikov, manjšinskih delničarjev in zaposlenih ter ohranitev učinkovitosti davčnih nadzorov in poštenosti trgovinskih poslov. Te omejitve ne smejo biti diskriminatorne in morajo biti nujne, sorazmerne, skladno z upoštevanjem drugih interesov ter primerne. Za upravičenost omejitev so razvili 4-stopenjski (Gebhardov) test. Primer SEVIC ni imel upravičenih razlogov za omejitev, zato gre za kršitev prava EU. Kljub temu, da vse države članice še niso imele usklajenih zakonodaj na tem področju, je Sodišče EU sklenilo, da države članice čezmejnih združitev ne bi smele prepovedati, temveč bi jih morale dopustiti, kot obliko uresničevanja svobode ustanavljanja, ki je zaščitena na ravni EU.
Sodba v primeru SEVIC je pomembna zaradi primarnosti prava EU, ki prevlada nad nacionalnim pravom, poudarja svobodo ustanavljanja znoraj trga EGP, določa, da morajo biti pogoji za domače in tuje družbe enaki, omejitve te temeljne svoboščine pa morajo prestati strogi 4-stopenjski test. Na področju čezmejnih združitev si EU prizadeva oblikovati pravni instrument, s katerim bi bilo mogoče zadovoljiti potrebe po sodelovanju in konsolidaciji med družbami različnih držav članic.
Commentaires